Varnostnizacija
Od 80-ih let prejšnjega stoletja dalje na področju migracij prevladuje vladavina policije, varnostni diskurzi in tehnike nadzora, z eno besedo varnostnizacija. Varnostnizacija je diskurz in sistem ukrepov, ki določeno kategorijo ljudi izključi iz družbe, tako da jo opredeli kot nevarnost, na primer za kulturne vrednote, socialne transferje, javno varnost, trg dela ali zdravje (Huysmans 2000: 711). Varnostnizacija je oblika strukturnega nasilja in deluje s pomočjo rasizma. Jef Huysmans, ki je pisal pred terorističnim napadom na stolpnici dvojčka v New Yorku leta 2001, je varnostnizacijo povezal z nacionalizmom države blaginje. Od 1970-ih let prejšnjega stoletja dalje v Zahodni Evropi polna zaposlenost prebivalstva ni več samoumevna, vse več pa je kršitev delavskih pravic. Od takrat dalje so migrantke in migranti, prosilke in prosilci za azil vse bolj videni, ne kot tovariši in tovarišice v delavskem boju, temveč kot nelegitimni prejemniki socialnih pravic, nelegitimne so postale tudi njihove zahteve po varnih zaposlitvah in enakih pravicah. Omenjene pravice so videne kot dejavnik privleka migrantov v EU, v zvezi s tem pa se je uveljavila dikcija »lažnih« beguncev, torej migrantov, ki naj bi izkoriščali azilni sistem za iskanje zaposlitev in uporabo servisov države blaginje (Huysmans 2000: 767). V zadnjih dveh desetletjih se je varnostnizacija začela povezovati s proti-terorističnim diskurzom, ki je uporabljen za demonizacijo iskalcev mednarodne zaščite in drugih migrantov (gl. Petrović in Pozniak 2014). Varnostnizacja se kaže kot sistematično omejevanje svobode gibanja in možnosti podati vlogo za azil. Zlasti problematični državni ukrepi na področju varnostnizacije so: administrativno zapiranje (gl. detencija), pušbeki, deportacije, evropocentrični postopki za mednarodno zaščito, segregacija prosilcev za azil v azilnih domovih, prepoved zaposlovanja prvih 9 mesecev azilnega postopka in pogojevanje socialnih in delavskih pravic z znanjem jezika države, kjer imajo priznano zaščito ali drug status. Navidezno gre za ukrepe »zaščite« domačega prebivalstva, dejansko pa varnostnizacija pomeni krepitev rasizma in vloge policije pri obravnavi beguncev in migrantov, ki v očeh javnosti na ta način izpadejo varnostni problem (Zorn 2021).
10. 12. 2022.
Literatura
Huysmans, Jef. 2000. “The European Union and the Securitization of Migration“. Journal of Common Market Studies 38/5: 751-777.
Pozniak, Romana in Petrović, Duško. 2014. “Tražitelji azila kao prijetnja”. Studia ethnologica Croatica 26/1: 47-72.
Zorn, Jelka. 2021. "Nasilne meje, varnostnizacija in kriminalizacija solidarnosti". Socialno delo 60/2: 167-180.